Klub podjetnikov ZLATOROG Celje gostil uspešna družinska podjetja

4. marec 2019

 

 

KLUB PODJETNIKOV ZLATOROG CELJE GOSTIL USPEŠNA DRUŽINSKA PODJETJA

1-IMG-20190301-WA0000

Franc Preložnik, predsednik kluba Zlatorog z gosti omizja in moderatorko dogodka

 Od leve proti desni:   Franc Preložnik, Peter Pišek, mag. Tatjana Štinek, Miran Gracer, Simon Mesec

Foto: Miran Gracer ml.

V Klubu podjetnikov ZLATOROG Celje, je v četrtek, 28.2.2019, potekalo izredno zanimivo srečanje, saj je Klub uspel zbrati na enem mestu predstavnike zelo uspešnih in prepoznanih slovenskih družinskih podjetij. Podjetniške zgodbe so predstavili Simon Mesec iz podjetja Mebor – prejemnik nagrade Zlata gazela 2018, ter dva domačina – Celjana, ki zastopata  tudi interese obrti in podjetništva tako na lokalnem kot državnem nivoju in sta v vodstvu OOZ Celje in OZS:  Podjetnik leta 2018 in Naj Celjan 2018 Peter Pišek iz skupine podjetij Pišek in skupine Pišek & HSF Logistics in Miran Gracer iz Grafike Gracer, podjetnik z več kot 40 letnimi podjetniškimi izkušnjami, ki ga je Slovenija spoznala iz oddaje »Prava ideja«.

V omizju, ki ga je moderirala mag. Tatjana Štinek, so se prepletale mladost in modrost, tradicija in inovativnost, trdo delo in iznajdljivost, sodelovanje in spoštovanje, vizionarstvo in rezultati dela, ki jim je skupno to, da so vsi govorniki iz  družinskih podjetij z odličnimi poslovnimi rezultati.

Še ne 30 letni Simon Mesec, vodja prodaje in eden od treh sinov ustanovitelja podjetja Mebor iz Železnikov, je spregovoril o tem, kako je njegov oče leta 1982  izdelal prvo tračno žago in se podal na lastno podjetniško pot. Iz prvih izzivov je nastalo tehnološko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo obdelovalnih strojev  in linij za razrez lesa s 65 zaposlenimi, 90 % izvoza v 55 držav sveta in z vizijo » Biti prisoten povsod, kjer je les. «

Sledila je zanimiva predstavitev več kot 30 letne podjetniške poti  Petra Piška,  ustanovitelja skupine podjetij Pišek in skupine Pišek & HSF Logistics, ki se ukvarjajo prvenstveno s specialnimi prevozi z različnimi temperaturnimi stanji, skupno pa zaposlujejo 104 ljudi. Vsa vozila so opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Od lani se ponašajo tudi z novim sodobnim logističnim centrom na Lopati. Ponosen je, da so vsi štirje njegovi sinovi so tesno vpeti v poslovanje. Kot mestni svetnik MOC je seznanjen z vsemi aktualnimi dogajanji v lokalnem okolju,  kot predsednik sekcije za promet pri OZS pa se zavzema za reševanje aktualne prevozniške problematike in med pomembne naloge uvršča dvig ugleda slovenskim prevoznikom. Njegov moto je: » Ko bo vsem lepo, bo tudi meni.«

Najdaljšo podjetniško pot – več kot 40 let, ima med vsemi tremi gosti omizja Miran Gracer prokurist in ustanovitelj Grafike Gracer s tiskarno in založbo, ki je tudi edini že predal vodenje podjetja naslednji generaciji – svojemu sinu Miranu. Je podjetnik z odličnimi idejami, dejaven na mnogih področjih. Podjetje, ki zaposluje 29 ljudi,  vlaga v tehnologijo in znanje ter trajnostno oskrbo z energijo, saj ima lastno sončno elektrarno. Sledijo motu: »Sodobni a s tradicijo.«

V nadaljevanju so gostje, iz po dejavnostih zelo različnih podjetij, v razpravi podali svoje odgovore na vprašanja o investicijah, ključnih dejavnikih uspeha, o sodelovanju med družinskimi člani, prenosu vodenja na mlajšo generacijo, o zaposlovanju novih sodelavcev ter o stanju podjetniškega in gospodarskega okolja. Vsi pa so si bili enotni, da za uspeh na poslovnem področju moraš verjeti vase, da je najboljša investicija v družinskih podjetjih priprava  naslednikov za nadaljevanje in razvoj že doseženega,  da je pomembna ekipa sodelavcev, da je potrebno  slediti in ustvarjati trende in da glas zadovoljnega kupca seže zelo daleč.  Glede globalne konkurence pa se je treba zavedati, da moraš poznati ne samo tehnologije, konkurenco, logistiko, kakovost in cenovno politiko ampak tudi, da imajo ljudje drugačno kulturo in navade ter da se je prav zato potrebno prilagoditi vsakemu trgu oziroma državi posebej.

Glede države pa gostje menijo, da bi bilo potrebno prevetriti smeri izobraževanja glede na stanje in predvidene potrebe ter trende v družbi, da podjetja potrebujejo pogoje za rast in razvoj. Država pa je po njihovem mnenju tista, ki mora ustvarjati pogoje za rast in konkurenčnost.

Za zaključek so spregovorili tudi o aktualnih smernicah za prihajajočo reformo na davčnem področju.