Nagovor predsednika

 

OObmočna obrtno-podjetniška zbornica v Celju letos praznuje petinštirideseto obletnico svojega delovanja. Prvi poskusi povezovanja obrtnikov segajo v obdobje cehov. Največje spremembe pa so se zgodile v drugi polovici 19. stoletja, ko se je Celje razvilo v pomembno trgovsko in obrtno središče na Štajerskem. Prelomnico je v normativni ureditvi gospodarskega življenja prinesel obrtni red iz leta 1859, ki je uvedel obrtno svobodo in formalno odpravil cehe, kot neke vrste nadomestilo zanje pa je uvedel obrtne zadruge. V Celju so jih najprej ustanovili pet, na začetku 20. stoletja pa še dve. Tehnični napredek, ki se je proti koncu 19. stoletja čutil na več področjih, je prizadel tudi obrt, kar je imelo za posledico ukinitev oziroma bistveno zmanjšanje nekaterih obrti, po drugi strani pa je povzročil pojav nekaterih novih obrti. Pred prvo svetovno vojno so v Celju prevladovale trgovine z mešanim blagom, začela pa se je tudi že specializacija in v manjši meri koncentracija trgovine. Za zavarovanje svojih interesov so se trgovci združevali v strokovna društva – gremije. Šele leta 1932 smo dobili nov obrtni zakon, katerega temelj je bil stari avstrijski, zaradi opuščanja in izumiranja nekaterih vrst obrti pa se je moral modernizirati. Prvi zametki organizirane obrti se kažejo že pred I. svetovno vojno v Občeslovenskem obrtnem društvu, ki se je leta 1927 preimenovalo v Slovensko obrtno društvo in kupilo poslovne prostore ter jih preuredilo v Obrtni dom v Gledališki ulici v Celju. Dolga leta je celjskim obrtnikom služil za drugi dom, ki pa se je leta 1986 z izgradnjo in otvoritvijo novega doma dokončno preselil na obrtno stanovanjsko lokacijo ob Cesti na Ostrožno, kjer obrtniki domujemo še danes.

Če sem ob 40. letnici lahko zapisal, da je obrt za razliko od povojnih let postala uveljavljen in ugleden partner vsem institucijam v državi, tu predvsem mislim na ministrstva, vlado, šolstvo, davčni in politični sistem, pa moram za zadnji dve leti reči, da smo jim postali premočni in prenevarni, zato je bilo potrebno izjemno organizirani sistem zrušiti, kar jim je seveda s sprejetjem novega Obrtnega zakona, ki je prinesel neobvezno članstvo, deloma tudi uspelo.

Pa vendarle, obrtniki smo hitro prilagodljivi, saj drugače ne bi preživeli, in tako bo tudi tokrat. Še iz najhujše situacije se jih večina reši, levji delež podpore pri tem ima naša organizacija, ki letos praznuje častitljivih 45 let delovanja. Člani, ki so se v teh letih tvorno vključevali v delo zbornice, kakor tudi tisti, ki so potrebovali njeno podporo, so bili skozi leta vedno zadovoljni z našim delom. Funkcionarsko delo je bilo v vseh letih prostovoljno, v 45 letnem delovanju se s sredstvi zbornice nihče ni nikoli okoristil ali izkoristil prednosti funkcionarskega položaja. Še več. Lahko se pohvalimo, da smo v tem času s pametno politiko izgradnje stanovanj prišli do lastništva več kot 80 stanovanjskih enot, ki so namenjene reševanju stanovanjskih problemov delavcev zaposlenih pri obrtnikih, v zadnjem času pa tudi obrtnikov samih.

Izjemno vlogo v regijskem prostoru in priznanje je naša zbornica doživela s tem, da ji je bila v partnerskem sodelovanju z Mestno občino Celje zaupana izdelava strategije gospodarskega razvoja Mestne občine Celje, kar mislim, da je prvi tovrstni primer v državi.S pomočjo občin in izobraževalnih institucij smo veliko naredili pri osveščanju staršev in otrok za odločitev o nadaljnjem šolanju oziroma izbiri obrtnih poklicev, saj mislim, da je tukaj velik potencial pri reševanju gospodarske krize v Sloveniji in predvsem možnosti za zaposlitev mladih. V zadnjih letih je s pomočjo naših članov, ki delujejo v organih zbornice na državni ravni, viden izjemen prispevek pri uveljavljanju dobrega imena obrti in podjetništva, saj smo prisotni na vseh nivojih odločanja na državni ravni, kar kaže na velik ugled zbornice, ki si ga je pridobila v vseh letih delovanja.

Poslanstvo zbornice bo še naprej ostalo takšno, kot je bilo, to je zastopanje interesov članov in tvorno sodelovanje pri pripravi in sprejemanju zakonodaje, ki so povezani s obrtjo in podjetništvom. Tu pa se seveda poraja vprašanje, ali je pravično, da imajo tudi tisti gospodarski subjekti, ki niso člani zbornice, na koncu ob doseženem sporazumu ali uveljavitvi posameznega zakona, enake pravice in ugodnosti kot člani, ki redno plačujemo članarino ter z zbranimi sredstvi lahko najamemo in izkoristimo potencial strokovnjakov za pomoč pri naših zahtevah, ki jih sami ne znamo ali zmoremo doseči.Ob koncu bi se v prvi vrsti rad zahvalil vsem našim članom, ki so nam zaupali dolgih 45 let, vsem funkcionarjem, ki so nesebično delovali v organih zbornice ter zunaj nje in s tem širili ugled ustanove, županom Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore ter njihovim zaposlenim. Zahvala gre tudi razvojnim agencijam, izobraževalnim institucijam, Davčnemu uradu Celje, Zavodu RS za zaposlovanje Območni službi Celje, bankam, zavarovalnicam, Regionalni gospodarski zbornici Celje ter družbi Celjski sejem d.o.o. za podporo pri izvedbi kariernih dogodkov in predstavitev naše zbornice na sejmih. Ne smem pozabiti pohvaliti zaposlene v strokovni službi zbornice, saj gre njim levji delež zaslug za uspešno delovanje. Prepričan sem, da se bo naše dobro sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.

Vsem tistim, ki so nas v zadnjem obdobju po uveljavitvi neobveznega članstva zapustili polagam na srce, da še enkrat pretehtajo svojo odločitev, vse pozitivne in negativne strani ter se nam v bližnji prihodnosti zopet pridružijo. S svojimi predlogi lahko sodelujejo pri delu zbornice in ustvarjajo boljšo gospodarsko klimo v naši državi ter v zborničnem sistemu.

Veliko je v naši mladi državi še neurejenega, zato sem prepričan, da združenja, kot je Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, ne bodo nikoli propadla. Danes je rek, da smo združeni močnejši, še bolj prisoten, zato želim še veliko uspešnega in tvornega delovanja v korist članstva ter širše družbene skupnosti.

Predsednik:
Miran Gracer