> Domov > Vprašanja in odgovori
Zastaranje pri gospodarskih pogodbah in kdaj zastaralni rok preneha teči
23.8.2004
Povečaj pisavoZmanjšaj pisavo
 

Pogodbenega partnerja sem že večkrat opomnil na plačilo, saj je minilo že več let od kar mi dolguje. Ali je možno, da je moja terjatev že zastarala, kljub temu, da ves čas pošiljam opomine? V primeru, da je glavna terjatev že zastarala, ali imam še zmeraj možnost uveljavljati obresti?

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Zastaranje, razen izjemoma, začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev in nastopi zadnji dan z zakonom določenega časa. Zakon namreč določa, kakšen je zastaralni rok za posamezne vrste obveznosti, tako da stranki s pogodbo ne moreta dogovoriti daljšega ali krajšega zastaranja. Splošni zastaralni rok je pet let, terjatve iz gospodarskih pogodb, kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih (349. člen Obligacijskega zakonika). Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.

Zaradi razlogov, ki jih zakon izrecno določa, se lahko zastaranje ustavi in po pretrganju začne znova teči. Tako se zastaralni rok pretrga, če dolžnik pripozna dolg. Dolžnik pripozna dolg bodisi neposredno z izjavo upniku ali pa posredno, če plača nekaj na račun, ali če plača obresti ali da zavarovanje. Zastaranje pa se pretrga tudi če upnik vloži tožbo ali opravi pred sodiščem oz. pristojnim organom, kakšno drugo dejanje zoper dolžnika, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Samo opomin dolžniku ne zadostuje, kar izrecno določa 368. člen OZ. V konkretnem primeru je potrebno torej najprej ugotoviti za kakšno vrsto posla gre. Če je obveznost nastala iz gospodarske pogodbe (sklepata jo dva gospodarska subjekta), potem obveznost zastara v treh letih. Pošiljanje opominov na zastaranje ni imelo vpliva. Zastaranje je edino morda prekinila pripoznava dolžnika v kakšni izmed zgoraj navedenih oblik. Tudi v primeru, če je zastaranje že nastopilo, lahko upnik svoj zahtevek še vedno uveljavlja. Sodišče se ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti in če bo upnik imel srečo, da dolžnik ne bo ugovarjal zastaranja, bo zahtevku upnika ugodeno. Če pa bo dolžnik že zastarano obveznost izpolnil, je ne bo več mogel zahtevati nazaj, tudi če ni vedel, da je zastarana.

Ko zastara glavna terjatev oz. ko bi zastarala glavna terjatev, če ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove, stroške in pogodbene kazni. Glede na navedeno, so v primeru, da je glavna obveznost že zastarala, zastarale tudi obresti.

Avtor: Martina A. Hočevar

 
Pošlji naprejNatisni to stran
 
 
 
 
.: Prijava na OZS :.
Prijava na portal Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

.: Registracija novega uporabnika :.
Registracija novih uporabnikov nečlanov
 
  OOZ Celje, Cesta na Ostrožno 4, 3000 Celje, telefon: 03/425 22 70, faks: 03/425 22 71, e-pošta: ooz-celje@ozs.si, URL: www.ooz-celje.si
© Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje 2014. Vse pravice pridržane. O avtorjih