50 let Sekcije za promet pri OZS
V soboto, 30.11.2019 je v Moravskih Toplicah potekala svečana skupščina Sekcije za promet pri OZS. Prevozniki so se zbrali v počastitev ustanovne skupščine svojega društva, ta je bila 20. januarja 1969 v Mariboru in velja za začetek organiziranega delovanja slovenskih prevoznikov. Slovenski prevozniki danes združeni pod okriljem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, letos zato praznujejo 50 let svojega organiziranega delovanja. Zanje upravičeno velja, da so bili med začetniki obrtniškega organiziranja in povezovanja pri nas, saj so že decembra 1969 s še dvema sorodnima združenjema ustanovili Zvezo združenj samostojnih obrtnikov za področje obrti, ki je predhodnica današnje OZS.
Goste je uvodoma pozdravil Peter Pišek, predsednik sekcije za promet in podpredsednik OZS, pozdrave in čestitke pa so v svojih nagovorih izrazili tudi Violeta Bulc, evropska komisarka za transport, Franc Vesel, državni sekretar vlade za malo gospodarstvo, Milan Slokar, predsednik sekcije za cestni transport pri GZS, Dragutin Kranjčec, predsednik Združenja hrvaških prevoznikov UHCP in Danijel Lamperger, generalni direktor OZS, ki je prevoznikom čestital tudi v imenu Branka Meha, predsednika OZS
Prevozniki so se za pionirsko delo in razvoj sekcije najprej zahvalili vsem nekdanjim predsednikom sekcije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije pa je najzaslužnejšim članom sekcije podelila tudi svoja najvišja stanovska priznanja.
Strokovno povezovanje slovenskih prevoznikov
V času Jugoslavije so delovali različni odbori in telesa, ki so usklajevali interese in pospeševali razvoj transporta in logistike. Že leta 1969 so tako v Mariboru ustanovili prvo društvo slovenskih prevoznikov, decembra 1969 pa so prevozniki s še dvema sorodnima združenjema ustanovili Zvezo združenj samostojnih obrtnikov za področje obrti, ki je predhodnica današnje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in v tem mesecu praznuje svojih 50 let.
Začetki njihovega organiziranja torej segajo v konec šestdesetih let, leta 1969 je 28 avtoprevoznikov v Mariboru ustanovilo svoje društvo. Ustanovni zbor so imeli v začetku leta, 20. januarja in se takoj pospešeno lotili dela. Le slabega pol leta pozneje, julija 1969, je društvo slovenske zasebne avtoprevoznike že popeljalo v prvi štrajk proti restriktivni zvezni zakonodaji, ki jim je onemogočala normalno delo. Protest, ki je potekal v Ljubljani in Mariboru, se je v nasprotju z vsemi pričakovanji za avtoprevoznike končal zelo dobro, saj tedanja slovenska socialistična oblast proti njim ni nastopila z represijo, pa tudi pozneje je avtoprevoznikom spregledala številne kršitve zvezne zakonodaje, ki je omejevala njihovo delo in razvoj panoge ter jim s tem pomagala pri delu in razvoju. Svoj prvi zbor je sekcija, kot jo poznamo danes, imela v Zvezi obrtnih združenj Slovenije, predhodnici današnje OZS. Avtoprevozniki so se takrat oblikovali v sekcijo za promet in julija 1979 je prvi predsednik sekcije postal mariborski avtoprevoznik Ernest Draš.
Za prva leta delovanja so bila značilna predvsem prizadevanja za gospodarsko neodvisnost zasebnega avtoprevozništva, ob tem pa je sekcija nedvomno vsem orala podjetniško ledino in si prizadevala premagati takrat še zelo močne ideološke predsodke do zasebnega dela. Zasebnim avtoprevoznikom je s tem utirala pot bolj enakopravnim odnosom v primerjavi z drugimi takrat še v celoti državnimi avtoprevozniškimi podjetji. V naslednjem obdobju, delno že v času samostojne Slovenije, so v ospredje prizadevanj sekcije prišle druge naloge. Aktivnosti sekcije so se usmerile v ureditev pogojev za pridobitev licenc v skladu z evropskim pravnim redom.
Po letu 2000 je sekcija odprla prostor za vstopanje zasebnih avtobusnih prevoznikov v sistem javnega linijskega prometa, vsestransko je okrepila tudi partnerstvo z državo, v okviru katerega je kmalu postala sogovornik državi pri oblikovanju zakonodaje. Najnovejše obdobje dejavnosti sekcije predstavlja njeno vključevanje v evropske avtoprevozniške organizacije, kjer se sekcija povezuje s sorodnimi združenji in zvezami ter znotraj njih in skupaj s partnerji uveljavlja interese svoje stroke. Sekcija ves čas aktivno sodeluje tudi pri delu meddržavnih komisij za cestni transport, ki rešujejo bilateralno ali regijsko problematiko.
V tej točki se spomnimo nekdanjih predsednikov sekcije to so prvi predsednik Ernest Draš v obdobju od 1979 do 1983, Danilo Figelj v obdobju od 1983 do 1986, Dušan Jarc v obdobju od 1986 do 1990, Rafael Srabotič v obdobju od 1990 do 1994, Ivan Sešel v obdobju od 1994 do 1998, Darko Hlupič v obdobju od 1998 do 2002, Mirko Gliha v obdobju od 2002 do 2004 in Andrej Klobasa v obdobju od 2004 do 2017.
Sekcija danes
Sekcija je v zadnji aktualni mandat vstopila kadrovsko prenovljena, v ospredje pa so s tem prišle tudi nove prioritete in način njenega delovanja. Usmerjena je predvsem v zagotavljanje boljših pogojev dela tako prevoznikov kot njihovih voznikov. Sekcija deluje projektno in s tem aktivno pokriva široko paleto področij, ki se dotikajo prevozništva. Problematiko analizira, išče rešitve, podaja predloge in jih skuša tudi uveljaviti.
Ker razlik med velikimi in malimi ni več in ker je večina prevozniških podjetij tako ali drugače v zasebni lasti, je v ospredju povezovanje skupnih interesov vseh prevoznikov in s tem sodelovanje obeh stanovskih organizacij, ki pri nas združujeta prevoznike. Pri tem ne smemo biti skromni in si priznajmo, da prav sekcija za promet pri OZS, daje ključne pobude in zagon aktivnostim ter izkorišča to, kar ji je že zgodovinsko dano, upornost, iskrena prizadevanja in vera v boljši jutri.
Sekcija za promet aktivno sodeluje tudi s široko paleto državnih organov in institucij, ki se bodi si strokovno ali zakonodajno dotikajo njihove dejavnosti. Prizadeva si za sprotno reševanje problematik in daje pobude za vrsto aktivnih mešanih strokovnih komisij, na katerih lahko državi izpostavlja problematiko in predloge ter skupaj z njo oblikuje rešitve še v realnem času. Sekcija se aktivno vključuje tudi v oblikovanje evropske zakonodaje, svoje predloga predstavlja tako strokovnim organom kot našim evropskim poslancem ter jim po svojih močeh tudi pomaga pri uveljavitvah pravih rešitev.
Tako se v zadnjem času rešujejo problemi cestninjenja v prostem pretoku vozil, ki je pri nas že skoraj popolnoma vpeljano, rešuje se delovna zakonodaja vezana na zaposlovanje tujih voznikov, preganjajo se slamnata podjetja in nelojalna konkurenca, zagotavlja se korekten in dosleden nadzor, oblikujejo se sheme subvencij pri nabavi najrazličnejše opreme in vlaganj v ekološko sprejemljivejša vozila, odpravljajo se zastoji na mejnih prehodih, usklajujejo se številni strokovni predpisi, ti se posodabljajo in postajajo bolj življenjski, iščejo se rešitve za nemoteno delo na globalnem trgu, aktivno pa se spodbuja tudi izgradnja prepotrebne infrastrukture.
Sekcija pa ne pozablja tudi na strokovno povezovanje in druženje. Med drugim je tako skupaj s partnersko zbornico uspešno uveljavila Srečanje prevozniških družin in prevozniških podjetij Slovenije, ki je postalo nov praznik slovenskih prevoznikov in vsako leto sedaj že tradicionalno združi dobrih 2000 prevoznikov, članov njihovih družin, poslovnih partnerjev, dobaviteljev in predstavnikov države ter strokovnih služb iz domovine in tujine.
Za vse to in še več si prizadeva ekipa članov upravnega odbora, ki vsak zase vodijo delo svojih projektnih delovnih skupin za posamezna področja. Sekcija se namreč zaveda, da mora čim prej zagotoviti optimalne pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, kar ne bo koristilo le njej, ampak celotni državi, ki geostrateško leži na eni najbolj izpostavljenih prometnih poti, to pa moramo izkoristiti, tako stroka kot družba v celoti.
Vir: www.ozs.si
Več na povezavi: https://www.ozs.si/sekcija-za-promet/novice/50-let-sekcije-za-promet-pri-ozs-5de6626b2114e05325cd73d7