Okrogla miza na Celjskem sejmu: »Novi izzivi v gostinstvu«

20. marca 2023

V petek, 17.3.2023, se je na celjskem sejmišču sejemska sezona pričela s petimi pomladnimi sejmi: sejem za zdrav način življenja in samooskrbo Altermed&GreenVita, Festival kave Slovenija, Dnevi ribištva in Dnevi lovstva ter že 46. strokovni čebelarski dogodek ApiSlovenija.

OOZ Celje in Celjski sejem sta v dvorani Celjanka organizirala okroglo mizo na temo izzivov v gostinstvu. Številni gostinci se že precej časa srečujejo z različnimi težavami, ki pa jih je epidemija covid še poglobila. Na okrogli mizi so sodelovali: Matija Kovač, župan Mestne občine Celje, Peter Pišek, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje (OOZ Celje), Dejan Kolar, predsednik sekcije gostincev pri OOZ Celje in Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.

Darja Tibaot Ciringer, voditeljica okrogle mize, Peter Pišek, župan Matija Kovač, Dejan Kolar, Iztok Leskovar  (foto Eva Mihelič, OZS)

Peter Pišek je uvodoma povzel težave, s katerimi se srečujejo gostinci tako zaradi posledic epidemije, kakor zaradi gospodarske situacije in pomanjkanja kadrov. Obenem je poudaril, da so pred njimi izzivi in pot do boljših časov v povezovanju, skupnem nastopu, v dialogu z lokalno skupnostjo, v vključevanju v izobraževalni proces kadrov za gostinstvo, promociji, v večji vlogi mestnega marketinga.

Župan Matija Kovač je ocenil, da je Celje precej živahno mesto, s široko ponudbo, tako visoke gastronomije kakor tudi ostalih lokalov s ponudbo za tiste, ki v mestu delajo ali pa se želijo le družiti. Je pa dejstvo, da so se po epidemiji covida navade ljudi precej spremenile. Pomembne so promocijske aktivnosti gostinstva in turizma, pri čemer ima pomembno vlogo Zavod Celeia Celje, ki je že v preteklosti gostince vključeval v dogodke v mestu, na tem področju se obeta nadgradnja. Gastronomija v družbi pridobiva na pomenu, kvaliteta je vedno bolj cenjena, pri čemer pa so pomembni tudi dobri kadri.

Dejan Kolar se je strinjal, da so v tej dejavnosti zelo težki časi, veliko pomanjkanje kadra, ki je v času korone odšel v druge poklice, ni interesa mladih. Zaradi vseh težav so bili prisiljeni prilagoditi, skrajšati delovni čas, v zadnjih mesecih so položaj poslabšale še podražitve na vseh področjih poslovanja, dodana vrednost je minimalna in na daljši rok je poslovanje vprašljivo. Nujno bi bilo potrebno znižati DDV in zmanjšati obdavčitev plač.

Iztok Leskovar je menil, da so poklici v gostinstvu precej izgubili na vrednosti in spoštovanju, še dodatno pa je k temu doprinesla epidemija covida. Ocenil je, da bo vpis v gostinske poklice na celjski srednji šoli letos na nivoju kot pred epidemijo. Razmere v gostinstvu so kritične, na državni ravni bi bilo nujno pripraviti plan kratkoročnega in dolgoročnega razvoja gostinstva. Gostinske poklice pa bi morali promovirati na način, da se predstavijo prednosti in lepe strani,  predvsem pa možnosti za uspešno kariero in prihodnost.

Celjski gostinci so predstavili svoja mnenja, razmišljanja ter pobude in predloge, obenem pa so bili kritični do občine, da bi lahko bolje poskrbela za prijaznejše poslovno okolje s ciljem, da bi v Celje prišlo več obiskovalcev. Želeli bi si vizijo gostinstva v Celju, rdečo nit, ki bi jih povezovala, več razpisov za pridobitev sredstev od občine in države, promocijo gostinskih kadrov s poudarkom, da naj jim bo motivacija znanje in ne denar, kajti znanje je možno dobro in večkrat prodati. Izpostavljeno je bilo, da Celje nujno potrebuje več nastanitvenih zmogljivosti, s tem bi bolje zaživel kongresni turizem in več bi bilo možnosti za organizacijo različnih drugih večdnevnih dogodkov. Omenjeno je bilo tudi Šmartinsko jezero, ki ima ogromen turistični potencial, ki pa ni izkoriščen ter predlog podaljšanja linije Celebusa in sistema Kolesce do jezera.

Udeleženci okrogle mize  (Foto Eva Mihelič, OZS)

Jure Glavnik, Peter Pišek, Dejan Kolar, Martina Rečnik, OOZ Celje  (Foto Eva Mihelič, OZS)

V zaključnem delu so se udeleženci strinjali, da je nujno potrebno večje povezovanje gostincev, skupni nastopi na projektih, kajti vsak od njih ima svoje prednosti, kar je potrebno izkoristiti in ne gledati drug na drugega kot na konkurenco. Zato je bilo dogovorjeno, da se naslednjič srečajo na OOZ Celje, kamor bodo povabljeni tudi ostali deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na to, da bo gostinstvo v Celju dobilo nove priložnosti za rast in razvoj.