Zgodovina
POMEMBNEJŠI MEJNIKI V OBDOBJU 1969-2014
22. junij 1969 – Obrtno združenje Celje (v nadaljevanju OZ Celje) ustanovi 156 obrtnic in obrtnikov od takrat skupno 250. Pobuda za ustanovitev nastane leta 1968, ko 7 celjskih obrtnikov ustanovi iniciativni odbor.
1970 – ustanovljena Zveza združenj obrtnikov v Ljubljani, v katero je vključenih 13 območnih združenj.
1974 – sprejet Obrtni zakon, ki uveljavi obstoj obrtništva in zniža ovire za organiziranost obrtnikov.
1975 – sodelovanje celjskih kegljačev na prvih republiških športnih igrah slovenskih obrtnikov in delavcev v Novem mestu. Na tretjih Celjani sodelujejo v vseh športnih zvrsteh, ki so organizirane.
1979 – v sklopu OZ Celje je prvič organizirana strokovna služba, ki jo sestavljata strokovni tajnik in strokovni sodelavec.
1980 – pri OZ Celje začne delovati knjigovodski servis, ki za potrebe obrtnikov prevzema in vodi njihove knjigovodske posle. Po štirih letih mu svoje posle zaupa 60 obrtnikov.
1984 – člani OZ Celje izražajo pričakovanja, da bi se obrt in nasploh drobno gospodarstvo v naslednjih letih še hitreje razvijala in krepila, sami pa bodo iskali vse možnosti za posodobitve, izboljšanje kvalitete, prodor na tuje trge in pridobitve novih znanj. V Celju poteka 17. Mednarodni obrtni sejem in Obrtna zadruga ima nedvoumno velik delež, da se je ta prireditev v Celju tako razmahnila in uveljavila. Poleg poslovnih izzivov pa so člani tudi izredno dobri športniki v vseh športnih panogah – v vitrinah imajo preko 60 pokalov.
1984-86 – zbiranje dodatnega prispevka za pridobitev potrebnih sredstev za izgradnjo objekta doma.
1986 – izgradnja obrtnega doma. Opremijo ga člani s prostovoljnimi prispevki – denarnimi, materialnimi in v obliki prostovoljnega dela. Na 1.7.1986 je število obrtnikov 764 ter 952 pri njih zaposlenih delavcev.
1987 – povečanje števila obratovalnic v občini Celje za 27 % v primerjavi z letom 1982, v njih pa je 930 zaposlenih delavcev. Strokovna služba in člani si prizadevajo še k večjemu razvoju obrti. V ta cilj so usmerjene njihove aktivnosti informiranja, svetovanja, doseganja ugodnejše kreditne politike, prevzemanje posameznih faz proizvodnje, spodbujanje k izvozu, krepitvi informacijskega sistema, sodelovanja preko občinskih organov in občine, vplivanja na zakonodajo, izobraževanje in sejemsko dejavnost. Aktivni so tudi na športnem področju in v organizaciji vsakoletnega plesa. Sodelujejo na 8. Športnih igrah obrtnikov in delavcev v Ljubljani.
1991 – zaradi reorganizacije zborničnega sistema vsa obrtna združenja postanejo samostojne pravne osebe, tako tudi Obrtna zbornica Celje kot pravni naslednik Obrtnega združenja. Ob nastanku lokalne samouprave se Obrtna zbornica Celje preimenuje v Območno obrtno zbornico Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) in se vpiše v register pri Obrtni zbornici Slovenije.
1994 – uveljavitev novega Obrtnega zakona za OOZ Celje pomeni, da postane samostojna, pravna, strokovna in stanovska organizacija, v katero se na lokalni ravni povezujejo obrtniki.
1995 – država na Obrtno zbornico Slovenije prenese številne pristojnosti, ki so bile dotlej v njenih rokah – javna pooblastila. OZS prične voditi obrtni register. OOZ Celje začne mesečno izdajati glasilo Informacije.
1997 – OOZ Celje združuje 1.731 obrtnih obratov na področju občin Celje, Vojnik in Štore.
2002 – konec leta ima OOZ Celje 1.477 članov, od tega 1.258 samostojnih podjetnikov in 219 gospodarskih družb.
2002 – OOZ Celje v sodelovanju s Sekcijo kleparjev in krovcev pri OZS v okviru sejma DOMOFIN organizira 3. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Zmaga ekipa OOZ Celje, ki se udeleži svetovnega prvenstva v Dublinu na Irskem in med 15 ekipami osvoji 4. mesto.
2003 – OOZ Celje v sodelovanju s Sekcijo kleparjev in krovcev pri OZS v okviru sejma DOMOFIN organizira 4. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Zmagovalna ekipa OOZ Celje se udeleži svetovnega prvenstva na Madžarskem.
2004 – konec leta OOZ Celje združuje 1.400 obrtnikov na področju Mestne občine Celje ter občin Vojnik, Dobrna in Štore. Znotraj zbornice se člani združujejo v 24 sekcijah.
2004 – sprejet nov Obrtni zakon, ki prinese liberalizacijo nekaterih določb, ki olajšajo vstop novih subjektov v obrt, usklajen je z odločbo ustavnega sodišča glede vprašanja zastopanosti članov pri odločanju v zbornici.
2005 – 1.7. začetek izvajanja e-VEM projekta – postopkov vpisov preko spletnega portala.
2005 – zbornica članom subvencionira obrestno mero kratkoročnih kreditov, najetih pri Banki Koper, v višini 3 %.
2005 – zbornica podpre izid priročnika »Mladi klepar krovec«, kamor svoje dolgoletne izkušnje in znanje prenese častni član Franc Stropnik.
2006 – OOZ Celje postane točka VEM, del aktivnosti poteka pod okriljem Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za gospodarstvo.
2006 – bronasti celjski grb Mestne občine Celje za uspešno podjetniško pot prejmeta Miran Gracer in Marjan Žonta.
2007 – OOZ Celje v okviru 40. MOS organizira 8. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Zmaga ekipa OOZ Celje, ki se udeleži svetovnega prvenstva na Madžarskem.
2007 – OOZ Celje organizira akcijo »Pomoč – poplava«, s katero z zbiranjem finančnih sredstev pomaga članom, ki utrpijo škodo v poplavi.
2007 – spremembe Obrtnega zakona prinesejo milejše pogoje za vstop v obrt in enotno zbornično članarino. Višino članarine v absolutnem znesku določa zakon in je odvisna od velikosti gospodarskega subjekta.
2008 – OOZ Celje se preimenuje v Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje in se vpiše v register območnih obrtno-podjetniških zbornic pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Kratko ime ostane OOZ Celje.
2008 – ekipa OOZ Celje se v okviru 41. MOS udeleži 9. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Zmaga članom ekipe omogoči udeležbo na svetovnem prvenstvu v Pragi, kjer osvojijo 4. mesto.
2008 – tekstilna sekcija pri OOZ Celje praznuje 50 let uspešnega delovanja.
2008 – bronasti celjski grb Mestne občine Celje za uspešno podjetniško pot prejmeta Rafael Brance in Peter Pišek.
2008 – konec leta ima zbornica 1.416 članov, od tega 1.194 samostojnih podjetnikov in 222 gospodarskih družb.
2009 – ekipa OOZ Celje se udeleži 10. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije in zasede 2. mesto.
2009 – na zbornici je organiziran posvet na temo Vloga diplomacije pri vstopu in delovanju slovenskih podjetij na tujih trgih, ki se ga poleg podjetnikov udeležijo Ivo Vajgl (poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS), Zvone Dragan (bivši veleposlanik na Kitajskem, Češkem, Poljskem) in dr. Štefan Bogdan Šalej (podjetnik, investitor, univerzitetni profesor).
2009 – izvede se ureditev okolice Doma obrtnikov.
2010 – bronasti grb Občine Štore za uspešno podjetniško pot prejmeta Bronislav Čanžek in Martin Jančič.
2010 – pričetek uspešnega sodelovanja OOZ Celje s Slovensko gospodarsko zvezo Celovec.
2010 – OOZ Celje skupaj z ZRSZ OS Celje in družbo Celjski sejem d.d. na celjskem sejmišču organizira 1. Festival izobraževanja in zaposlovanja – največji karierni dogodek v Savinjski regiji, na katerem svoje poklice in karierne poti predstavi 13 podjetnikov – članov OOZ Celje.
2011 – bronasti celjski grb Mestne občine Celje za uspešno podjetniško pot prejme Ludvik Lončar.
2011 – Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija uvede novost na področju gostinstva v Sloveniji za dvig prepoznavnosti slovenske kulinarike. Pravico do uporabe nove blagovne znamke Gostilna Slovenija prejmeta: Peter Zaveršek s.p. – Gostilna Francl, Celje in Pavel Matjaž s.p. – Gostilna Matjaž, Celje.
2011 – ekipa OOZ Celje se udeleži 11. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije in zasede 1. mesto.
2011 – že 6. tradicionalnega družabnega srečanja se na športno-rekreacijskem centru na Lopati pri Celju udeleži okoli 150 članov.
2011 – izvede se preoblikovanje Stanovanjske ustanove delavcev pri s.p. Celje v družbo OOZ Celje – nepremičnine in storitve d.o.o., v kateri je OOZ Celje edini družbenik.
2011 – nadaljuje se večletna gospodarska in finančna kriza, katere posledica je upad števila članov. Konec leta 2011 ima zbornica 1.341 članov, od tega 1.114 samostojnih podjetnikov in 225 gospodarskih družb.
2012 – bronasti celjski grb Mestne občine Celje za uspešno podjetniško pot prejme Peter Zaveršek.
2012 – na ravni obrtno-podjetniškega zborničnega sistema je med člani izveden posvetovalni referendum o obliki članstva v prihodnje. Udeleži se ga 18,16 % vseh volilnih upravičencev oziroma 9.320 članov od skupno 51.318. Od udeležencev referenduma se za obvezno obliko članstva odloči 30,7 % volilnih upravičencev oziroma 2.856 članov, proti obveznemu članstvu glasuje 69,3 % odstotka volilnih upravičencev oziroma 6.448 članov, kar je 12,5 % članov OZS. Na osnovi rezultata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravi predlog sprememb Obrtnega zakona.
2012 – ekipa OOZ Celje se udeleži 12. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije in zasede 1. mesto. V novembru ekipa zastopa Slovenijo na 24. svetovnem prvenstvu v Luzernu v Švici in se v močni konkurenci uvrsti na 7. mesto.
2013 – sprejete so spremembe Obrtnega zakona, ki med drugim uzakonijo združevanje gospodarskih subjektov v OZS na prostovoljni osnovi. Skupščina OZS sprejme znižanje članarine.
2013 – bronasti celjski grb Mestne občine Celje za uspešno podjetniško pot prejme Janko Razgoršek.
2013 – OOZ Celje in Slovenska gospodarska zveza podpišeta Sporazum o sodelovanju s ciljem ohranjanja in spodbujanja nadaljnjega razvoja ekonomskih povezav med gospodarskimi subjekti v Sloveniji in Avstriji.
2013 – naziv Naj Celjan je podeljen članu OOZ Celje Rafaelu Brancetu, lastniku Pekarne Geršak.
2013 – OOZ Celje z MOC sodeluje pri pripravi Strategije razvoja gospodarstva na področju MOC 2014 –
2020.
2013 – zbornica sodeluje v obsežnem podjetniškem projektu celotnega obrtno zborničnega sistema MOZAIK PODJETNIH.
2013 – ekipa OOZ Celje se udeleži 13. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije in zasede 2. mesto.
2014 – Mestni svet MOC na seji marca sprejme dokument Strategija razvoja gospodarstva na področju MOC 2014 – 2020.
2014 – Zbornica obeleži 45 let uspešnega delovanja.