DOBRE PRAKSE VKLJUČEVANJA INVALIDOV V PODJETNIŠKO DELOVNO OKOLJE
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) je v začetku oktobra v okviru projekta PODPORNO OKOLJE 2023-2025 – SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA. organizirala podjetniški zajtrk na temo: »Dobre prakse vključevanja invalidov v podjetniško delovno okolje«.
Uvodoma sta udeležence pozdravila svetovalka SPOT in sekretarka OOZ Celje Martina Rečnik ter predsednik OOZ Celje Peter Pišek. Namen dogodka je bil predstavitev informacij o možnostih in načinih vključevanja invalidov v podjetniško delovno okolje.

FOTO: Urška Krajnc
Branka Lazarevič iz Oddelka za družbene dejavnosti MO Celje je predstavila prizadevanja občine v okviru izvajanja akcijskega načrta “Celje – občina po meri invalidov« s ciljem izboljšati socialno vključenost invalidov in njihovo kakovost življenja v občini. Dejstvo je, da so invalidi soočeni z mnogimi težavami in ovirami, občina pa želi zagotoviti enake možnosti za vse ter omogočiti njihovo čim bolj uspešno vključevanje v družbo. Štirje ključni cilji akcijskega načrta so: zagotavljanje enakih možnosti pri vključenosti invalidov v družbo, dostopnost do grajenega okolja, storitev in informacij, izvajanje programov za vključevanje invalidov v kulturi, športu, vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu in zdravju ter stalno uresničevanje nalog in programov s področja invalidov v delovanju lokalne skupnosti.

FOTO: Urška Krajnc
V nadaljevanju je Zdenka Verdel, RE-HA svetovalka iz Zavoda RS za zaposlovanje, predstavila dejavnosti, spodbude in programe, ki prispevajo k izenačevanju možnosti za zaposlitev invalidov. Brezposelni lahko pri zavodu za zaposlovanje pridobijo status invalida in pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Te postopke vodijo rehabilitacijski svetovalci na 12 območnih službah ZRSZ po Sloveniji. Po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji se izdela ocena zaposljivosti invalida z opisom ustreznih del in omejitev pri delu ter potrebe po podpornih storitvah in prilagoditvah delovnega mesta. Podala je tudi informacije o spodbudah za zaposlovanje invalidov, ki jih nudi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Poudarila je, da ZRSZ tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbuja zaposlitev invalidov, ki so ob ustrezni podpori učinkoviti, dobri in zadovoljni delavci, seveda ob pogoju, da so delovne zahteve prilagojene njihovim sposobnostim in zmožnostim.

FOTO: Urška Krajnc
Darja Prevoršek, vodja enote REHA storitev v Centru za rehabilitacijo invalidov, Celje, je predstavila zavod, področje REHA storitev ter priložnosti in izzive pri zaposlovanju invalidov. CRI Celje je neprofitno naravnana gospodarska družba, s statusom invalidskega podjetja, kjer je trenutno zaposlenih 64 oseb, od tega 32 s statusom invalida. Poslanstvo podjetja je zagotavljati zaposlitveno rehabilitacijo in poklicno usposabljanje invalidov, pomoč pri iskanju novih možnosti zaposlitev, ustvarjati kakovostne in celostne rešitve, storitve in izdelke od ideje do končne izvedbe oziroma dostave in montaže ter servisiranja, predvsem pa izpolnjevati in presegati potrebe, želje in pričakovanja uporabnikov. Usposabljanje invalidov izvajajo od leta 1956, imajo koncesijo MDDSZEM za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo storitve za delodajalce (pogodbeno, ocenitve, mnenja, priporočila…), izvajajo izobraževanja ter program socialne vključenosti. V enoti REHA storitve izdelujejo masivno pohištvo, opravljajo hladno cinkanje, tapeciranje ter izdelujejo medicinsko-tehnične pripomočke. Podjetjem zagotavljajo informacije s področja aktualne zakonodaje ter predlaganih sprememb predpisov s področja delovnih razmerij in invalidskega varstva, svetujejo pa jim tudi glede na specifične primere in potrebe posameznih podjetij in invalidov. Izvajajo tudi projekt PREHOD MLADIH, katerega cilj je reševanje problematike visokega deleža nezaposlenih oseb iz skupine mladih s posebnimi potrebami in pomoč pri njihovem prehodu iz šole na trg dela.

FOTO: Urška Krajnc
Dr. Mateja Forte iz Univerze v Mariboru, Fakultete za logistiko, je na dogodku sodelovala z vsebino: »(Ne)zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami kot odraz pretirane problematizacije posebnih potreb.« Vključevanje invalidske skupnosti v izobraževalno, delovno in nasploh socialno okolje predstavlja pomembno strateško smernico tudi za Fakulteto za logistiko, ki v namen zagotavljanja stališča akademske skupnosti do problematike vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v družbo sodeluje v Mestnem svetu MO Celje. Na področju blaženja učinkov posebnih potreb je bilo do danes narejenega že veliko, vendar je Fortejeva poudarila, da nobena družba ne bo prešla v model “Družbe 5.0”, ne da bi se na to pripravila, slednje pa zahteva senzibilizacijo polnočutne večine in poglobljena znanja o tem, kaj posebne potrebe sploh so in kako posamezniki z njimi živijo.

FOTO: OOZ Celje
Peter Pišek, predsednik OOZ Celje: »Zaposlovanje invalidov ni le družbena odgovornost, temveč tudi priložnost za bogatenje naših delovnih okolij. Invalidi v podjetniških ekipah prinašajo pomembne veščine, nove perspektive in prispevajo k večji raznolikosti, kar krepi delovno okolje kot celoto. Na dogodku smo imeli priložnost spoznati dobre prakse, predstavljeno pa je bilo tudi, kako lahko z medsebojnim sodelovanjem omogočimo boljše in bolj vključujoče pogoje za vse.«
Branka Lazarevič, Oddelek za družbene dejavnosti MO Celje: »MO Celje se aktivno trudi, da bi postala “občina po meri invalidov”, kar vključuje številne ukrepe in dobre prakse zaposlovanja invalidov, ki so bile predstavljene na dogodku. V tem kontekstu so pomembni racionalni pristopi in sodelovanje z različnimi izvajalci, kot so Zavod za zaposlovanje, združenja delodajalcev, invalidska podjetja in društva ter izvajalci, katerih področje delovanja posega na zaposlovanje ranljivih oseb. Občina si prizadeva za trajne spremembe in vključitev invalidov v družbo, kar je pomembno za ustvarjanje vključujočega in enakopravnega okolja za vse. Veseli nas, da ste tudi v vašem okolju prepoznali pomembnost tematike, predvsem z vidika zaposlitvenih programov in podpore delojemalcem, ki ste jim omogočili povezovanje z delodajalci ter invalidskimi društvi, ob zavedanju, da na trgu dela obstaja vrsta programov in vzpodbud, ki so usmerjeni v aktivno vključevanje invalidov na trg dela.«
Ksenija Tacer, Tiskarna Koštomaj d.o.o., Celje: «Podjetniški zajtrk s temo vključevanje invalidov v podjetniško delovno okolje je bil izjemno zanimiv. Zelo navdihujoča je bila dr. Mateja Forte, ki je opisala svojo pot do zaposlitve in karierno pot. Tudi za ljudi z različnimi primanjkljaji in težavami je pomembno, da so zaposleni in da opravljajo dela v okviru svojih zmogljivosti, saj se na ta način počutijo koristni. Mikro in mali delodajalci pa nimamo veščin in kadra, da bi se lahko ukvarjali z invalidi na delovnem mestu, ker le-ti v večini del ne opravljajo samostojno in potrebujejo veliko spodbude.«
Po predstavitvi vsebin so udeleženci izkoristili priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj in mreženje.
Več informacij in kontakte najdete na povezavah:
- ZRSZ: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/programi-za-zaposlovanje/zaposlovanje-invalidov/
- Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS: https://www.srips-rs.si/zaposlovanje-invalidov
- Finančne spodbude: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne-spodbude/zaposlovanje-invalidov/
- ZRZS ukrepi aktivne politike zaposlovanja: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/programi-za-zaposlovanje/predstavitev-programov/
- CRI: https://www.cri.si/sl/reha-storitve/storitve-za-delodajalce/, https://www.cri.si/sl/reha-storitve/
Martina Rečnik, SPOT svetovanje SAVINJSKA